Psalms 106

106. Poglavje

1Aleluja! Hvalite Gospoda, ker je dober, ker traja vekomaj milost njegova. 2Kdo bi dopovedal mogočna dela Gospodova, oznanil vso hvalo njegovo? 3O blagor jim, ki se oklepajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas! 4Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, ki jo izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z rešilno pomočjo svojo, 5da uživam izvoljenih tvojih srečo, da se veselim radosti naroda tvojega, da se ponašam z dedino tvojo vred. 6Grešili smo kakor očetje naši, krivično smo delali, brezbožno ravnali. 7Očetje naši v Egiptu niso uvaževali čudovitih del tvojih, spominjali se niso milosti tvojih množine, temuč bili so uporni pri morju, pri morju Rdečem. 8Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč. 9Zapretil je Rdečemu morju, in posušilo se je, in peljal jih je skozi valove kakor po planjavi. 10Tako jih je otel sovražilcu iz roke, odrešil jih je iz roke neprijateljeve. 11Vode pa so pokrile njih zatiralce, eden izmed njih ni ostal. 12Tedaj so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo. 13Pa hitro so pozabili del njegovih, čakali niso sveta njegovega, 14ampak vdali so se poželjivosti v puščavi, izkušali Boga mogočnega v samoti. 15In dal jim je, česar so želeli, a poslal jim je suhoto v njih duše. 16Ko so bili nevoščljivi Mojzesu v taborišču in Aronu, svetniku Gospodovemu, 17se je odprla zemlja in požrla Datana, in zagrnila je druhal Abiramovo. 18In ogenj se je vnel v njih druhali, in plamen je požgal krivičnike. 19Naredili so tele pri Horebu in so se klanjali uliti podobi, 20in so zamenili čast svojo s podobo vola, ki muli travo. 21Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu, 22čudovita dela v deželi Hamovi, strašna pri Rdečem morju. 23Zato je rekel, da jih pogubi; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v oni prepad pred njim, da je odvrnil jezo njegovo, da jih ni pogubil. 24Zaničevali so tudi zaželjeno deželo, ne verujoč besedi njegovi. 25Godrnjali so v šatorih svojih in niso poslušali glasu Gospodovega. 26Tu je dvignil roko svojo proti njim ter prisegel, da morajo popadati v puščavi, 27in da raznese njih seme med narode in jih razkropi po deželah. 28Združili so se tudi z malikom Baal-peorjem in jedli daritve mrtvim. 29Tako so dražili Boga s počenjanjem svojim, da je prihrul nadnje pomor. 30Tu se je vzdignil Pinehas in storil sodbo, in pomor je bil ustavljen; 31to se mu je štelo za pravičnost, od roda do roda vekomaj. 32Enako so razdražili Boga pri Vodi prepira, da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih: 33kajti upirali so se duhu njegovemu, in govoril je nepremišljeno z ustnami svojimi. 34Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapoveddal Gospod, 35ampak pomešali so se s poganskimi narodi in naučili se njih del; 36in so služili njih malikom, in ti so jim bili v spotiko. 37In darovali so sinove svoje in hčere svoje hudim duhovom. 38In prelivali so nedolžno kri, kri sinov in hčer svojih, ki so jih darovali malikom kanaanskim, da je bila dežela oskrunjena ž njih moritvami. 39In onečistili so se s svojimi deli, prešeštvovali so z dejanji svojimi. 40Zato se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in pristudila se mu je dedina njegova. 41In dal jih je v roko poganom, da bi jim gospodovali njih črtilci. 42In stiskali so jih njih sovražniki, in bili so potlačeni pod njih roko. 43Mnogokrat jih je rešil, in vendar so bili uporni v naklepih svojih, in bili so ponižani zavoljo krivice svoje. 44Vendar se je oziral na njih stisko, ko je slišal njih vpitje. 45In spominjal se je zanje zaveze svoje in kesal se je po obilosti milosti svojih. 46In dal jim je doseči usmiljenje pred vsemi, kateri so jih imeli v sužnosti. 47Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih poganov, da slavimo sveto ime tvoje in se hvalimo v hvali tvoji. — 48Slava Gospodu, Bogu Izraelovemu, od veka do veka! In vse ljudstvo naj reče: Amen! Aleluja! Knjiga peta.